NIKA se predstavi
“Dragi moji botri!
Počasi se briše moj spomin na čas, ki sem ga preživljala skupaj z mojo mamico Mamo, sestricama Sito in Saro, privezana na kratki verigi v sivem, zatohlem in umazanem hlevu.
Od dne, ko sem zagledala pri razmajanih hlevskih vratih s soncem obsijani in solznih oči moji Petro in Mirjano, prvič začutila njuno nežno božanje, se mi je zgodilo toliko zanimivih in lepih reči, da to moram deliti z vami.
Moja lepa zgodba se je začela z groznim strahom, ko so najprej odpeljali Sito in Saro od naju z Mamo. Nisem vedela kam gresta. Kmalu sem od Mame izvedela, da so ju moji prijatelji odpeljali na prečudovito, živalim prijazno posestvo V pravljici. Iris nam vsake toliko pošilja fotografije in zgodbe poredne Site, ki mi je, baje, zelo podobna po nagajivosti. Pleza kot koza in skače preko ograje kot konj, hi, hi.
No, vrnila se bom k zgodbi o nama z Mamo. Najprej so sneli težke verige, s katerimi je bila moja Mama privezana k staji. Zopet sem bila zmedena, ker nisem vedela, kaj se dogaja. Kljub temu, da so tudi meni takoj za tem, nežne roke snele z vrtu za mene pretežko verigo in me potiskale proti vratom, me je strah ohromil in klecnila sem na kolena. Počasi, korak po korak sem se pridružila Mami na prikolici. Moje telo se je treslo in oči so mi trepetala od strahu. Ozrla sem se nazaj, v prazen hlev. Takšen bo tudi ostal in tako je prav.
Prvič sem videla modro nebo in sončni žarki so me objeli. Do prihoda v moj novi dom, kjer sem začudeno gledala ljudi na zelenem travniku, ko smo se ustavili, sem se prestrašeno stiskala k moji mamici. Videla sem tam stati ljudi, ki so se jim solze lesketale v očeh, kot kakšni biserčki.
Od tod dalje sem postala najbolj srečna kravica na svetu. Ko so se odprla vrata prikolice in je moja mamica nesigurno stopicala z nje, sem komaj čakala, da grem za njo. Prvič v življenju je lahko povohala in polubčakala svojega otroka – mene. Samo en moker cmok je dobila od mene, ker so mi noge kar same od sebe začele poskakovati od veselja. Nisem mogla verjeti svojim očem, ko je tudi moja mamica začela poskakovati. Prvič v življenju, po trinajstih letih stanja na istem mestu! Skače od sreče! Čudovito!
Po prvem vzhičenem poskakovanju sem malo raziskala najin travnik. Pa so se res potrudili ti moji prijatelji! Lesen domek so nama naredili, same se odločava, če bova v njem ležale, stale, hodile kar tako, pasle sočno travo ali jedle sveže seno. Še velikanske krtače sem odkrila na stebru, čeprav mi najbolj ugaja, ko me kdo s krtačo temeljito počoha. Mmmmm, pod vratom. Kako paše!
Aha, punce čistijo najine potičke. Bo treba popestriti dogajanje. Hoooruk, pa sem prevrnila polno samokolnico. Tako jih imam še dalj časa ob sebi, te moje punce. Ne samo to, tako izsilim še dodatne dobrote, ki mi jih nastavijo stran od hlevčka, da imajo mir pred mano vsaj med čiščenjem. Hi, hi in kdo je zdaj tukaj pameten?
Nisem samo pametna, tudi zelo velika sem. Večja od moje mamice Mame. Imam dober apetit in sem večno lačen otrok. Pojem ogromno sena, popasem velik del travnika, ližem sol, z nečim me mažejo proti zajedalcem, nastiljajo mi slamo … Vse to ni poceni se mi zdi. Čisto prepričana sem, da bi mojim puncam zelo pomagali, če postanete moj boter na daljavo. Jaz pa se vam bom vjavljala in se vam zahvalila na čisto svoj način,
Vaša Nika
“
“
Video, ki prikazuje, kako sta Nika in njena mama naredili prve korake v svojem življenju:
ŽELITE POSTATI NIKIN BOTER?
Svoj mesečni prispevek nakažete na
TRR: SI56 6100 0001 9069 383 PRIPIS: Botrstvo NIKA (lahko uredimo tudi trajnik); Zavod Nikina Prijazna vas, Gregorčičeva 40, Radenci
ali preko
PAYPAL: nika@nikina-prijazna-vas.si (PRIPIS – Botrstvo NIKA)
Res hvala za podporo,
in dobrodošli v mojo veliko družino 