“Pujsi veljamo za zelo inteligentna bitja. Ko tako razmišljam, ne razumem, zakaj nas večina vidi samo
kot hrano. Tudi midve z Rozi sva bile namenje za hrano. Kmet naju je redil za zakol.
V majhnem, sivem betonskem hlevčku sem se kot majhna pujsa prestrašeno stiskala k svoji sestrici
Rozi. Danica je vsako leto pri kmetu kupila eno rejeno pujso, ki jo je pred zimo zaklal in razkosal. Tako
razkosano je zložila v zmrzovalnik in po potrebi jemala kos za kosom iz njega.
Ne vem zakaj, a nekega dne jo je prešinilo, kakšno krivico nam povzroča. Cela družina se je odločila,
da od tega dneva naprej, zaradi njih ne bo umrla več nobena žival. Poklicala je na Društvo za zaščito
živali Pomurja in prosila, če mi najdejo dom, kjer bom svobodna in srečna živela do naravne smrti.
Ko sem ob trhlih deskah hlevčka prvič zagledala dva prijazna obraza, sem vedela, da se moje življenje
ne bo končalo na tako žalosten način, kot pri drugih nesrečnih pujsih. Nesigurno sem se vzpela na
zadnje noge. Takoj se mi je pridružila tudi Rozi. Z najinimi žalostnimi očkami sva se zazrle v še bolj
žalostne Petrine in Mirjanine oči.
Ob njunem odhodu sem vedela, da se bo moje življenje spremenilo. In res se je. Sicer me je bilo strah,
ko sem morala na prikolico in me je nekaj zelo ropotojačega premetavalo sem in tja. A ves ta strah je
v trenutku splahnel, ko so se vrata prikolice odprla in sem nad sabo prvič zagledala sinje nebo, okrog
sebe pa prijazne ljudi, ki so me usmerili v veliiiiiiko ogrado s hiško, v kateri me je čakal kup sveže
slame. Takoj sem odhitela k njej in si naredila prvič v življenju mehko gnezdo. Komaj sem dočakala
prvi dež, da sem se pokotalila po blatu in si naredila pravo, pravcato osvežilno blatno kopel.
Če malo pomislim, sva z Danico zaradi te njene odločitve rešili še pet živalskih življenj v tistem
trenutku, ko sta na kmetovo dvorišče prvič stopili Petra in Mirjana. Tako svobodna in hvaležna bom
vso svoje življenje pomagala reševati živalska življenja še naprej.
Hvaležna bom tudi botrom, ki bodo s svojimi prispevki pomagali pri moji oskrbi. Mojim skrbnim
puncam bo lažje reševati življenja, če se ne bodo morale ukvarjati s tem, kako priskrbeti dovolj
denarja za mojo oskrbo. Jaz pa obljubljam, da jim bom pomagala reševati življenja živali, ki životarijo
skrite očem.
Ko pridete k meni na obisk, bom zelo pazila, da vas preveč ne umažem in ne boste blatni kot pujsi hi, hi.

Vaša Pepa”