TINKA se predstavi
Kozico Tinko, takrat še brez imena, so kmetje čisto premajhno odvzeli od mame, ko bi še morala dudati njeno mleko. Grozilo ji je, da bo končala pod nožem. Te krute usode jo je rešila starejša gospa in jo ohranila pri življenju s hranjenjem na stekleničko. Postala je njena ljubljenka in dobila ime.
Ko je dovolj zrasla, da je znala samostojno jesti, je dobila svoj prostor blizu majhne pujse. Med njima se je stkalo nerazdružljivo prijateljstvo. Dneve in mesece sta preživljali v skupnih igrah. Imeli sta lepo postlan in urejen prostor za bivanje.
Vendar pujsi ni bilo namenjeno življenje ljubljenke. Prišel je dan v lanskem decembru, ko so jo odgnali na dvorišče, čisto blizu njunega bivališča. Tinka je slišala prijateljičine prestrašene krike, ko se je borila za življenje. Te trenutke groze je lahko spremljala samo z glasnim jokom, ki še dolgo po tem žalostnem dogodku ni potihnil.
Žalostna, zaradi izgube prijateljice, se je še bolj navezala na svojo skrbnico.
Vendar starost prinese s sabo tegobe. Pred časom nas je poklicala gospa z željo, da Tinki rešimo življenje. Sama je zbolela in več ni mogla skrbeti za svojo Tinko. V Nikini Prijazni vasi smo ji letos, na prvi decemberski dan pripravili čisto blizu Pepe in Rozi, velik, ograjen prostor s toplo, postlano hiško.
Lani decembra je izgubila prijatelja pujsa, letos decembra pa dobila dve novi prijateljici. Naša želja je, da se bodo tako spoprijateljili, da bodo živeli skupaj v sožitju in si delili bivališče <3 Če bo tako, ne vemo. To se morajo odločiti one same:)
Mi ji želimo vse dobro in da bo zadovoljno živela še dolgoooooooooo dolgoooo.
