Naša triperesna deteljica – Anika, Štefka in Klara, je izgubila en srčast listek. Aniki je njena bolezen, kljub temu, da je bila bolezen uspešno pozdravljena, pustila posledice.
Poslovila se je tiho in pustila za sabo žalost v naših srcih.
Ob takem trenutku preplavijo čustva in porajajo se vprašanja o minljivosti.
Pogosto se na odhod odzovejo ljudje z ugotovitvijo: danes si, jutri te ni. Tega bi se morali zavedati z vsakim jutrom in ob vsakem bitju, ki nam je blizu. Živeti vsaki dan polno, v medsebojnem razumevanju in pomoči, ker danes to lahko.
Poslovila se je tiho in pustila za sabo žalost v naših srcih.
Ob takem trenutku preplavijo čustva in porajajo se vprašanja o minljivosti.
Pogosto se na odhod odzovejo ljudje z ugotovitvijo: danes si, jutri te ni. Tega bi se morali zavedati z vsakim jutrom in ob vsakem bitju, ki nam je blizu. Živeti vsaki dan polno, v medsebojnem razumevanju in pomoči, ker danes to lahko.
Aniki v spomin.
Ne moremo ustaviti solz. Tinkin srček več ni prenesel teže žalostnih dogodkov do prihoda v Nikino Prijazno vas. Njeno drobno telo je klonilo.
Vsa ljubezen in pozornost sta jo držala pokonci dve leti med nami.
Tinka je v naša življenja prinesla svojo milino in odnesla košček naših src. 
21.12.2020
.
.
.
.
.
.
.
.
Naša Klara se je poslovila obdana z vso ljubeznijo, ki jo premoremo. Virus Marek, ki sta ga s kokoško Aniko prinesle iz reje, je premagal njeno in našo še tako močno voljo do življenja. Mnogo kokošk v reji je okuženih. Vendar se njihovo izžeto življenje konča v klavnici, preden se ta trdoživi virus pokaže v vsej svoji krutosti. Klari so bile tudi naše živalce v močno oporo in čustva, ki so lebdela med njimi, so segala globoko v naša srca. Klara, še naprej se bomo borili za vaša življenja. Za vsa čudovita, čuteča bitja.
November 2019
Naj bi bila smrt del življenja. Vendar, ko se z njo soočiš pri ljubljenem bitju, proti njej narediš, kar znaš in zmoreš, ker se z njo enostavno ne moreš sprijazniti.
Mirjana in Aleš, kot najbolj čutna skrbnika, se že dva dni borita, da rešita Mamino življenje.
Vsi iz Nikine Prijazne vasi, jima poskušamo biti v oporo, vendar ju pustimo v objemu bitja, ki jima edinima brezmejno zaupa, da je ne bi vznemirjali.
Veterinar je naredil za Mamo, vse kar zna. Nimajo izkušenj pri kravicah njenih let, saj jih je starih 19 let, zelo malo. Vse, ki niso rešene suženjstva, končajo v klavnici takoj, ko prenehajo biti koristne.
Dvanajstletno životarjenje v objemu težke verige okrog vratu in ležeče na mokrih betonskih tleh, je pustilo na Mami posledice. Njena žalost, ko so ji odvzeli 8 otrok, ji je zabrazgotinila srce. Mnogi, ki so bili priča tej žalosti pravijo, da takšnega joka še niso slišali.
Še vedno smo prepričani, da bo Mama premagala smrt in ostala z nami. Če se bo sama odločila oditi k svojim osmim zvezdicam, bomo spoštovali njeno odločitev.
Danes je tretji dan naše negotovosti.”
Besedilo do teh vrstic je bilo napisano včeraj, ko smo se še močno oklepali upanja, da bo naša Mama zmagala v svojem boju z boleznijo.
Obkrožena z vso ljubeznijo, je danes mirno zaspala v Mirjaninem objemu. Njeno telo je ostalo. Edinstvena, nežna duša pa je odpotovala k njenim otrokom. Njenim osmim zvezdicam. S sabo je odnesla koščke naših src.
Spomin na njo bo večno ostal v njenem, do zdaj za vedno domu, v našem spominu in naših srcih.
07.10.2022